Podnebne finance: Merza kritizirajo – Nemčija izgublja besedo!

Podnebne finance: Merza kritizirajo – Nemčija izgublja besedo!

Mednarodna podnebna kriza zahteva nujnost, a Nemčija zaostaja za pričakovanji na področju podnebnega financiranja. Kancler Friedrich Merz (CDU) na pripravljalnem vrhu podnebne konference v Belému ni navedel konkretnih številk o finančnih prispevkih za podnebne ukrepe. Močan signal je bil videti drugačen, saj Merz ni sprejel zavezujočih zavez do Forever Tropical Forest Facility (TFFF) in globalnega podnebnega financiranja, kot je npr. fr.de poročali. Tu nastopi Greenpeace in kritizira zamujeno priložnost, da bi dal močan začetni signal za prihajajoča pogajanja z jasno finančno zavezo.

Ambiciozni podnebni cilji Nemčije, ki so bili oblikovani na vrhu G7 leta 2021 pod vodstvom Angele Merkel, predvidevajo letne zneske podnebnega financiranja okoli šest milijard evrov. Vendar trenutne ocene pobude »Nemško podnebno financiranje« kažejo, da ta sredstva leta 2023 ne bodo presegla 5,3 milijarde evrov in se bodo leta 2026 zmanjšala na največ pet milijard evrov. Jan Kowalzig iz Oxfama izraža pomisleke, da bi takšno zmanjšanje lahko ogrozilo zaupanje med razvitimi državami in državami z nizkimi dohodki.

Varstvo podnebja kot boj proti revščini

Zvezni minister za razvoj Reem Alabali Radovan (SPD) poudarja, da je varstvo podnebja tesno povezano z bojem proti revščini. Učinki podnebnih sprememb so še posebej uničujoči za revnejše prebivalstvo, kar ponazarja škoda, ki jo je povzročil orkan Melissa. Po njenem mnenju bi naložbe v obnovljive vire energije lahko zagotovile ne le gospodarsko blaginjo, ampak tudi okrepile konkurenčnost Nemčije.

Situacija ni le nacionalni izziv, temveč se uvršča tudi v mednarodni kontekst. V skladu s Pariškim sporazumom je treba dvig globalne temperature omejiti na manj kot 2 °C, s ciljem, da po možnosti ne preseže 1,5 °C. To zahteva celovite prilagoditvene ukrepe in krepitev odpornosti na posledice podnebnih sprememb. Glede na Pobudo za podnebno politiko je za varstvo podnebja do leta 2030 potrebnih približno 8000 milijard dolarjev letnih naložb. Velik del tega denarja naj bi zbrale države v razvoju in države v vzponu, ki imajo pogosto zelo malo lastnih virov.

Zgraditi ali izgubiti zaupanje?

Obljube industrializiranih držav, da bodo finančno podprle države v razvoju in države v vzponu, izhajajo iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah iz leta 1992 in 9. člena Pariškega sporazuma. Že leta 2009 je bil na podnebni konferenci v Köbenhavnu zastavljen cilj financiranja 100 milijard ameriških dolarjev na leto do leta 2020, ki je bil leta 2015 v Parizu podaljšan do leta 2025. Kljub temu ta cilj ni bil dosežen do leta 2022, kar je močno prizadelo zaupanje v mednarodno podnebno financiranje v teh državah. Na podnebni konferenci leta 2024 v Bakuju (COP 29) se trenutno pogajajo o »novem kolektivnem kvantificiranem cilju« (NCQG), katerega cilj je do leta 2035 podvojiti plačila na 300 milijard dolarjev letno.

Čas se izteka, strokovnjaki, kot je Martin Kaiser iz Greenpeacea, od Merza zahtevajo jasne finančne zaveze do konference. V nasprotnem primeru bi Nemčija lahko ogrozila svoj mednarodni ugled zanesljive partnerice pri varovanju podnebja. V skladu s strategijo EU za trajnostno financiranje, katere cilj je usmeriti sredstva v okolju prijaznejše projekte, je treba pot začrtati zdaj.