Osredotočite se na sledi: podnebne spremembe ogrožajo nevidni oblaki!

Osredotočite se na sledi: podnebne spremembe ogrožajo nevidni oblaki!

Nad oblaki mora biti svoboda brezmejna – toda koliko nas ta svoboda stane v obliki podnebne škode? Aktualna študija, objavljena v reviji *Nature Communications*, prinaša nove vpoglede v učinke kontrailnih sledi na podnebje. V sodelovanju med Univerza v Kölnu in partnerji, kot so raziskovalni center Jülich ter univerzi v Mainzu in Wuppertalu, je bilo ugotovljeno, da več kot 80 % dolgotrajnih sledi ne nastane na nebu brez oblakov, kot se je prej domnevalo, temveč v naravnih ledenih oblakih, tako imenovanih cirusih.

Ti tanki ledeni oblaki, ki se nahajajo na nadmorski višini med 5 in 12 km, delujejo kot učinkoviti hranilniki toplote. Ko sledi nastanejo v hladnem, vlažnem zraku, lahko trajajo več ur in imajo zato večji vpliv na podnebje kot neposredne emisije CO2 iz letalstva. Vpliva na podnebje ne moremo oceniti na splošno: v brezoblačnih razmerah povečujejo učinek tople grede, v gostih oblakih pa odbijajo sončno svetlobo in tako delujejo hladilno.

Podnebni odtis letalstva

Vendar pa vpliv letalstva na podnebje ni omejen le na kontrailne sledi. Glede na poročilo avtorja n-tv Emisije iz potniških letal pomembno prispevajo k globalnemu segrevanju. Poleg CO2 so predvsem aerosoli in dušikovi oksidi odgovorni za več kot 60 % podnebne škode. EU je že sprejela ukrepe za zahtevo po podrobnih poročilih o vplivu letalstva na podnebje.

V Nemčiji potekajo intenzivne raziskave letenja okoli zračnih mas z dolgotrajnimi povratnimi sledmi. Zanesljivih podatkov pa primanjkuje, kar otežuje optimizacijo poti. Zanimiva ugotovitev: morda bi bilo dovolj, če bi preusmerili le 3 % letov, da bi se izognili 80 % podnebju škodljivih sledi, medtem ko bi dodatna poraba kerozina lahko ostala pod 5 %. Pričakovane koristi za podnebje bi lahko bile od 15- do 40-krat večje od slabosti zaradi večje porabe goriva.

Novi pristopi za podnebju prijazno letalstvo

Trije partnerji iz Nemčije – to Nemški vesoljski center (DLR), Max Planck Society in Karlsruhe Institute of Technology – so zdaj izvedli celovito analizo 85.000 letalskih poti. To je privedlo do impresivnega 73-odstotnega zmanjšanja vpliva povratnih sledi na podnebje z minimalnimi emisijami CO2. Takšne strategije ne bi mogle le spodbujati varstva podnebja, temveč tudi pomagati letalskim družbam pri izpolnjevanju zahtev EU.

Kaj pa izzivi? Ti med drugim vključujejo pomanjkanje zanesljivih vremenskih podatkov in velik napor pri koordinaciji v obstoječi mreži letov. Optimizirano načrtovanje leta je ključnega pomena ne samo za zmanjšanje emisij CO2, ampak tudi za zmanjšanje škodljivih učinkov kratke življenjske dobe sledilnih sledi.

Raziskave okolju prijaznega letalstva so se v zadnjih letih povečale. Manj pozornosti pa se še vedno namenja ne-CO2 učinkom. Prihodnje študije morajo obravnavati te izzive in izboljšati razumevanje interakcij med kontrailnimi sledmi in naravnimi cirusi. Razvoj na tem področju bi lahko bil ključni element za trajnostno prihodnost zračnega prometa.

Kijkt v oblake bi lahko pripomogel k boljšemu razumevanju našega vpliva na podnebje – in zagotovil svobodo letenja nad oblaki v prihodnosti.