Moore kot varčevalec podnebja: Kako lahko kmetje kmetujejo brez emisij CO2

Moore kot varčevalec podnebja: Kako lahko kmetje kmetujejo brez emisij CO2

Šotišča niso le fascinantna naravna območja, ampak tudi ključni akterji v boju proti podnebnim spremembam. Henning Voigt, ki vodi ekološko kmetijo blizu obale Vzhodne Nemčije, je to priznal od leta 1996. 350 hektarjev njegove posesti je večinoma zelo mokro travinje, bogato z barjanskim rastlinjem. Te rastline imajo potencial shranjevanja CO2, vendar se le redki kmetje tega zavedajo in izkoriščajo priložnosti, ki jih ponujajo šotišča.

V Nemčiji je le 2 % nekdanjih barij v skoraj naravnem stanju, kar je glede na svetovne povprečne vrednosti precej nizko. Tudi stopnja drenaže je zaskrbljujoče visoka. Približno 7 % kmetijsko uporabljenih površin v Nemčiji je nekdanje barje, ki pa povzroča skoraj 40 % kmetijskih emisij toplogrednih plinov, glede na poročila DW. Vsako leto se izsuši skoraj 500.000 hektarjev šotišč, kar povzroča sproščanje CO2 in s tem spodbuja globalno segrevanje.

Ponovno vlaženje kot ključ

Del rešitve bi lahko bil v ponovnem namočenju šotišč. Večina izsušenih šotišč je v Evropi, kjer si različni projekti in pobude prizadevajo obnoviti te dragocene ekosisteme. Voigt je sam vključen v to področje, med drugim prek sodelovanja z Otto-Versandom, ki želi uporabiti barjanske rastline za trajnostno embalažo.

Koncept paludikulture, tj. kmetijstva na barjanskih območjih, se vedno bolj obravnava kot ključ do trajnostne rabe teh območij. Čeprav ni zelo razširjen, začetni projekti kažejo obetavne pristope z uporabo barjanskih rastlin za pridobivanje energije ali proizvodnjo gradbenih in izolacijskih materialov. Paludi katalog pripomore k preglednemu seznamu izdelkov in storitev s področja paludikulture.

Politična podpora in promocija

Za spodbujanje ponovnega namočenja šotišč je potrebna tudi politika. Ministrstvo za okolje in Kmetijska pokojninska banka pripravljata novo usmeritev financiranja, ki naj bi kmetom pomagala pri izvajanju. Zvezno-državni sporazum iz leta 2021 določa, da je treba vsa barja do leta 2050 upravljati čim bolj vlažna.

O problematiki izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu se razpravlja tudi v mednarodnem prostoru. Na Danskem na primer načrtujejo določitev cene kmetijskih emisij, da bi ustvarili spodbude za zmanjšanje emisij. Predlogi vključujejo fiksne nabavne pogodbe za proizvode iz paludikulture, pa tudi več svobode za kmete, da eksperimentirajo s ponovnim vlaženjem svojih zemljišč.

Če povzamemo: oživljanje barja je izziv, ki zahteva veliko angažiranosti in iznajdljivosti. Obstajajo pa številni načini, kako resnično spremeniti zaščito podnebja.