Podnebna konferenca COP30: Brazilija v središču – ali lahko reši svet?

Podnebna konferenca COP30: Brazilija v središču – ali lahko reši svet?

Čez nekaj dni je napočil čas: Konferenca ZN o podnebnih spremembah 2025 bo od 10. do 21. novembra odprla svoja vrata v Belému, glavnem mestu brazilske zvezne države Pará. Predstavniki 196 držav ZN, vključno s številnimi znanstveniki, novinarji in nevladnimi organizacijami, se bodo srečali, da bi razpravljali o vse bolj perečem vprašanju globalnega segrevanja in porabe toplogrednih plinov. Ta konferenca je še posebej pomembna, ker kot COP30 zaznamuje 30. srečanje od prvega podnebnega vrha v Riu de Janeiru leta 1992, na katerem je bila podpisana Okvirna konvencija o podnebnih spremembah (UNFCCC). Od takrat je po Amazonki steklo veliko vode – in zaradi sprememb, ki jih je to povzročilo, je varstvo podnebja še toliko bolj nujno.

Zadnja poročila kažejo, da je bila svetovna povprečna temperatura leta 2024 že 1,6 stopinje nad predindustrijsko ravnjo. Zato bo eden glavnih ciljev konference omejiti globalno segrevanje na največ 1,5 stopinje Celzija, da bi se izognili katastrofalnim posledicam za okolje in kmetijstvo. Na tem mestu ne bo govora le o napredku zadnjih nekaj let, temveč tudi o podpori revnim državam, ki jih posledice podnebnih sprememb še posebej prizadenejo.

Ključne teme razprav na COP30

Seznam tem, ki bodo obravnavane na COP30, je dolg. Glavni poudarki vključujejo zaščito amazonskega pragozda, spodbujanje biotske raznovrstnosti oceanov, vprašanja v zvezi z ribolovom, pravice žensk in delavcev ter izzive v turističnem sektorju. Globalna podnebna stavka, ki jo organizira Fridays for Future, je načrtovana za 14. november in bo zagotovo poslala sporočilo o nujnosti.

Sedanje desetletje velja za ključno za prihodnost podnebja, saj je Medvladni odbor za podnebne spremembe poudaril, da je treba emisije do leta 2030 prepoloviti, da ne bi presegli meje 1,5 stopinje. Preseganje te meje bi lahko povzročilo, da bi velika zemljišča postala neprimerna za bivanje, kar bi imelo resne posledice za preživetje in okolje.

Pregled razvoja mednarodne podnebne politike

Konferenca ZN v Belému ni prva te vrste. Vrača se v Brazilijo, kjer je pred več kot 30 leti v Riu potekal prvi podnebni vrh. Od takrat so bile številne do manj uspešne konference. Na primer, pravna podlaga za številne poznejše konference, Kjotski protokol, je bil dogovorjen leta 1997, vendar je zavezal samo industrializirane države in ne držav v vzponu. Ta neenakost bo problem tudi v Belému, ko bodo države v razvoju znova zahtevale več finančne podpore.

Izzivi so se v zadnjih letih zagotovo povečali. Konflikti, kot sta bila tista, ki sta jih povzročila ukrajinska vojna ali pandemija korone, so poskrbeli, da so bili cilji glede podnebnega zaklada včasih potisnjeni v ozadje. Predvsem ZDA, ki imajo druge največje izpuste toplogrednih plinov na svetu, so prišle na naslovnice zaradi odstopa predsednika Donalda Trumpa od sporazuma o varstvu podnebja. Kljub vsemu pa mnoga mesta v ZDA kažejo, da ostajajo zavezana varstvu podnebja in sledijo ukrepom za zmanjšanje emisij.

Ne glede na raznovrstna vprašanja, ki se bodo pojavila na mizi, ostaja vprašanje, ali bodo države po pariškem podnebnem vrhu leta 2015 in številnih poznejših konferencah še naprej vezale svoje škornje glede varstva podnebja. Naslednjih enajst dni v Belému bo pokazalo, kako se bo nadaljevala globalna smer varstva podnebja.

Naslednji večji izzivi za obdobje po COP30 so že določeni. Naslednja podnebna konferenca leta 2026 bo potekala v Avstraliji ali Turčiji in tam bo tudi zastavljena pot za prihodnost planeta.

Za več informacij o lastnih pripravah na svetovno podnebno konferenco obiščite: Watson, dnevne novice in Greenpeace.