Zaskrbljujoča podnebna nevarnost: Strokovnjaki opozarjajo na ekstremne vremenske pojave!

Zaskrbljujoča podnebna nevarnost: Strokovnjaki opozarjajo na ekstremne vremenske pojave!

Globalno segrevanje ni več problem daljne prihodnosti, ampak depresivna realnost, ki napreduje hitro in nezadržno. 4. novembra 2025 je bil objavljen posodobljen dokument o podnebnih dejstvih šestih vodilnih podnebnih raziskovalnih in komunikacijskih organizacij, ki zagotavlja zaskrbljujoče vpoglede v napredujoče podnebne spremembe. Ta članek, ki ga redno revidiramo od leta 2020, prvič vključuje tudi rezultate družboslovja in išče odgovore na pereča vprašanja o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb. Kot poroča Klimafakten, raziskave med 130.000 ljudmi iz 125 držav kažejo, da 89 % ljudi želi, da imajo njihove vlade ambiciozno podnebno politiko.

Zadnja leta so pokazala jasen trend: skoraj pet desetletij je bilo vsako leto toplejše od povprečja 20. stoletja, vseh deset najtoplejših let pa je bilo v zadnjem desetletju, z letom 2024 kot zadnjim rekordnim letom. Evropa pri tem izstopa kot regija, ki se najhitreje segreva, kot je pokazala klimatska storitev Copernicus. Poleg tega je opaziti vse večji naboj zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Po trenutnih podatkih se vročinski valovi, suše in obilno deževje močno povečujejo.

Podnebne spremembe kot pojav, ki ga povzroči človek

Obsežna znanstvena poročila potrjujejo, da so človekove dejavnosti glavni vzrok podnebnih sprememb. Šesto ocenjevalno poročilo IPCC (AR6), ki vključuje več delovnih skupin in obsega okoli 10.000 strani, je podrobnejše od svojega predhodnika iz leta 2014. Podnebne spremembe opisuje kot nepovratne in jih je povzročil človek. Globalna površinska temperatura v letih 2011–2020 je bila 1,1 °C nad ravnmi 1850–1900. To je še en zaskrbljujoč vidik, saj so se emisije toplogrednih plinov v zadnjem desetletju povečale, zlasti CO2, CH4 in N2O, kot poroča Zvezna agencija za okolje.

Še posebej zaskrbljujoče so socialne neenakosti, ki jih podnebne spremembe še povečujejo. Najbogatejših 10 % gospodinjstev prispeva 34–45 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar poudarja potrebo po vključitvi socialne pravičnosti v podnebno politiko. Predvideni dvig morske gladine do leta 2100, med 0,28 in 1,01 m, bo prav tako vplival ne le na ekosisteme, temveč tudi na oskrbo z vodo in energijo ter varnost hrane.

Nujna potreba po ukrepanju

Sedanja ureditev podnebne politike ne dosega ciljev Pariškega sporazuma. Napovedi kažejo, da je brez nujnih ukrepov verjetnost preseganja meje 1,5 °C do leta 2100 vsaj 50-odstotna. Scenariji z visokimi emisijami toplogrednih plinov kažejo na drastično segrevanje do 3,2 °C do leta 2100, kar predstavlja velika tveganja.

Glede na to zahtevno situacijo znanstveniki in okoljski aktivisti pozivajo k odločnejši politiki. Dokument o podnebnih dejstvih in poročila IPCC jasno kažejo, da obstoječih instrumentov za zaščito podnebja ne bi smeli postavljati pod vprašaj, temveč da je potrebna obsežna preobrazba energetskega sistema. Trajnostna družba zahteva naložbe v podnebju prijazne tehnologije in infrastrukturo ter celovito strategijo prilagajanja za ublažitev vse bolj opaznih vplivov podnebnih sprememb. Potreba po ukrepanju je jasna: čas je, da besede pretvorimo v dejanja.