Suche
Mein Konto
Podnebne spremembe: 10 let Pariškega sporazuma in zaskrbljujoči rezultati!
Članek osvetljuje izzive podnebnih sprememb deset let po Pariškem sporazumu: naraščajoče emisije, posledice in možne rešitve.
Podnebne spremembe: 10 let Pariškega sporazuma in zaskrbljujoči rezultati!
11. novembra 2025 se ozremo nazaj na ključno desetletje od začetka veljavnosti Pariški sporazum. Leta 2015 se je skoraj 200 držav strinjalo s to zavezujočo pogodbo na podnebni konferenci ZN COP21 za omejitev globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija, idealno pod 1,5 stopinje Celzija. Toda realnost je streznitvena.
Znanstveniki močno opozarjajo, da smo na dobri poti, da presežemo mejo 1,5 stopinje, kar bi lahko imelo "uničujoče posledice". V zadnjem desetletju smo doživeli najtoplejše desetletje v zgodovini, leto 2024 velja za najbolj vroče. Kljub porastu obnovljive energije, ki zdaj predstavlja 40 odstotkov svetovne električne energije, se globalne temperature še naprej dvigujejo, saj se države oklepajo fosilnih goriv, kar vodi do zaskrbljujočega povečanja emisij ogljika.
Podnebna kriza in njeni učinki
Statistika je brutalna. Ekstremna vročina je lani po vsem svetu povzročila približno 304 milijard dolarjev gospodarske izgube. Poleg tega vsako minuto umre ena oseba zaradi naraščajočih temperatur. Onesnaženost zraka, ki jo povzročajo predvsem fosilna goriva, zahteva približno 2,5 milijona življenj na leto. Leta 2023 so emisije toplogrednih plinov dosegle rekordnih 65 odstotkov nad ravnmi iz leta 1990, k čemur je prispevalo močno povečanje, zlasti pri premogu, nafti in plinu, s 53,2 gigatonami ekvivalenta CO2.
Podrobnejši pogled pokaže, da dve tretjini teh emisij prihaja iz samo osmih gospodarstev: Kitajske, ZDA, EU, Indije, Rusije, Indonezije, Brazilije in Japonske. Spodbudno pa je dejstvo, da sta letne emisije v primerjavi z letom 2023 zmanjšali le EU in Japonska.
Obnovljivi viri energije v porastu
Svetla točka je napredek na področju obnovljivih virov energije. Sončna in vetrna energija bosta leta 2025 prvič prehiteli premog pri proizvodnji električne energije. Kitajska je izjemno povečala svojo sončno zmogljivost in junija 2025 dosegla več kot en teravat – desetkrat več kot leta 2017. Povečal se je tudi delež električnih vozil v prodaji avtomobilov, s približno 1 odstotka na skoraj 25 odstotkov v zadnjem desetletju.
Kljub temu povečanje javnega financiranja fosilnih goriv, ki je zdaj naraslo na 1,6 bilijona dolarjev na leto, ne prispeva k pozitivnemu preobratu. Strokovnjaki opozarjajo, da trenutni podnebni ukrepi niso dovolj za dosego ambicioznih ciljev pariškega sporazuma. Napovedi kažejo na možno globalno segrevanje za 2,1 do 3,9 stopinj Celzija do leta 2100. To bi lahko povzročilo povprečno 57 dodatnih smrtonosnih vročih dni na leto.
Pred prihajajočim COP30 v Braziliji strokovnjaki in aktivisti pozivajo k pospešitvi doseganja podnebnih ciljev in zmanjšanja emisij. Razmere so nujne in zahtevajo odločne ukrepe za preoblikovanje svetovnega gospodarstva v podnebju prijazno in izpolnjuje zahteve Pariškega sporazuma.