Vlada preklicala kvoto za e-kerozin: nazadovanje za zaščito podnebja!
Zvezna vlada preklicuje kvoto e-kerozina, ki jo okoljevarstvene skupine kritizirajo. Letalska industrija opozarja na slabosti.

Vlada preklicala kvoto za e-kerozin: nazadovanje za zaščito podnebja!
Letalska industrija čuti vetrove sprememb in ne gre le za vzpon novih letalskih družb ali letalskih poti. Namesto tega gre za osrednje vprašanje razogljičenja: kako narediti zračni promet podnebju prijaznejši? Toda ravno v tej pomembni fazi se je zvezna vlada odločila odstraniti ključno zahtevo glede kvote za podnebju prijazen kerozin, znan tudi kot power-to-liquid (PtL). Ti ukrepi naj bi dejansko začeli veljati leta 2026 in se postopoma povečevali do leta 2030, kar naj bi privedlo do oživitve trga in uporabe okoli 200.000 ton e-kerozina v Nemčiji.
A zdaj je vse na čakanju: prvotni načrt dveh milijard evrov za gradnjo novih PtL sistemov je bil občutno okrnjen na 100 milijonov evrov. To ne bi lahko samo ogrozilo hitrega razvoja delujočega trga za e-kerozin v Nemčiji, ampak tudi oviralo dolgoročne naložbe v to tehnologijo. Zvezna vlada je v celoti črtala nacionalno kvoto za e-kerozin iz zveznega zakona o nadzoru imisij (BImSchG), kar povzroča zaskrbljenost številnih strokovnjakov, saj grozi, da bo letalsko industrijo postavilo v slabši konkurenčni položaj, kot je [Focus].
Korak nazaj v prometni tranziciji?
Okoljevarstveniki so vznemirjeni in odločitev primerjajo s korakom nazaj pri razogljičenju letalskega prometa. Jürgen Resch, zvezni generalni direktor nemške okoljske pomoči (DUH), izraža zaskrbljenost glede učinkov ukinitve kvote PtL in to opisuje kot oviro za povečanje e-kerozina. Pravzaprav je kvota prvotno predvidevala fiksen delež goriv na osnovi električne energije v letalstvu, da bi dolgoročno zmanjšali emisije CO2. Ta ukrep bi bil še posebej pomemben, saj mora letalstvo v skladu s smernicami EU od leta 2030 uporabljati vsaj 1,2 % sintetičnega kerozina, s ciljem 35 % do leta 2050.
Trenutni visoki proizvodni stroški za e-kerozin in strogi predpisi so doslej otežili ekonomsko izvedbo. Cena e-goriv je trenutno približno štiri do petkrat višja od cene običajnega kerozina. Strokovnjaki zato pozivajo k mednarodnemu sodelovanju za spodbujanje stroškovno učinkovitih proizvodnih procesov – kajti brez delujoče tržne strukture bo malo napredka na področju podnebju prijaznih tehnologij. Vzporedno s temi razpravami se razpravlja tudi o možnostih kvote vodika in e-goriv za cestni promet, kar povzroča dodatno zmedo.
Globalni pogled na e-goriva
V mednarodni primerjavi Nemčija zaostaja, ko gre za inovativne projekte e-goriv. Evropske države so napovedale skupno več kot 100 pilotnih in komercialnih projektov e-goriv, medtem ko je po vsem svetu načrtovanih več kot 150 takih projektov. Poudarjeno je, da so e-goriva kljub izzivom bistvenega pomena za dekarbonizacijo, zlasti v zračnem in pomorskem prometu. Zaradi razvoja proizvodnje in obnovljivih virov energije bi se lahko stroški do leta 2030 zaradi tehnoloških izboljšav znatno znižali.
Kateri so naslednji koraki? Letalska industrija je pod pritiskom, da se premakne k hitrejšim in bolj zelenim rešitvam, saj postaja javno mnenje vse bolj občutljivo na ta vprašanja. Letalski prevozniki in druge zainteresirane strani morajo ostati pozorni, da ne bi ostali zaostali. Kako bo vlada našla ravnotežje med ekonomskimi interesi in potrebnimi okoljskimi ukrepi, bomo šele videli. Čas je bistvenega pomena in treba se je lotiti velikega posla »zelenega letenja«.
Če povzamemo, odprava kvote za e-kerozin predstavlja velik izziv za letalsko industrijo. Hitreje ko se najde rešitev, večja je verjetnost, da lahko letalstvo doživi prave, pozitivne spremembe. Razprava o sintetičnih gorivih torej še zdaleč ni končana in naslednjih nekaj mesecev bo ključnih.