Vojaški izdatki eksplodirajo: varstvo podnebja je v nevarnosti!

Vojaški izdatki eksplodirajo: varstvo podnebja je v nevarnosti!

Razprava o povečanju nemških vojaških izdatkov na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda je v polnem teku. To odločitev, ki bo vzela več kot 40 odstotkov zveznega proračuna, so ostro kritizirali strokovnjaki, kot je Michael Müller, zvezni predsednik Nature Friends of Nemčija. Aktualna razprava o militarizaciji politike kaže, da je prišlo do spremembe javnega mnenja, ki je potekala brez širokega diskurza. Müller poudarja, da se je ideologija, da je mir mogoče doseči le z vojaško močjo, v zadnjih dveh desetletjih okrepila in da je zlasti dogajanje v zvezi z ukrajinsko vojno mogoče videti kot gonilno silo. Kritiki očitajo, da Nato in EU še nista predstavila resnega mirovnega načrta, kar vodi Evropo v slepo ulico glede miru in popuščanja napetosti.

Ponavljajoča se ideja o »pripravljenosti na vojno«, ki postaja vse bolj sprejeta, je v popolnem nasprotju z izzivi varstva podnebja. Morebitne posledice te strategije militarizacije so zaskrbljujoče: strokovnjaki opozarjajo, da bi povečanje izdatkov za vojsko lahko stalo do 300 milijard evrov na leto, dramatični prihranki in rezi pa se pričakujejo tudi na drugih področjih. V tem kontekstu bi lahko bila ogrožena aktivna socialno-ekološka preobrazba, ki je osrednjega pomena za boj proti podnebnim spremembam, ob zanemarjanju zaščite zemlje in podnebnega sistema.

Povezava med zaščito podnebja in izdatki za orožje

A current study by the Kiel Institute for the World Economy examines the connection between climate protection investments and defense spending in Europe. Analiza ugotavlja, da lahko za vsak evro, ki ni vložen v nafto, za obrambo namenimo 37 centov manj. Soavtor Joschka Wanner poudarja, da imajo neuspehi pri varstvu podnebja geopolitične stroške, ki jih pogosto prezremo. To kaže na jasen konflikt med varnostno in podnebno politiko, o katerem se v javnosti pogosto ne govori dovolj.

Drug zaskrbljujoč vidik je, da je vojna proti Ukrajini, delno financirana s prihodki od ruskega izvoza nafte, tesno povezana z evropskim uvozom nafte in njegovim vplivom na cene nafte in državne prihodke. Ukrepi, kot je cena CO2 v višini najmanj 60 evrov ali 37-odstotni davek na nafto, ne bi mogli služiti le varstvu podnebja, ampak tudi zmanjšati izdatke za obrambo. Izogibanje nafti bi lahko pri obrambnih izdatkih v Evropi prihranilo do 104 milijarde evrov na leto.

Globalni trendi vojaške porabe

Globalna vojaška poraba se je v zadnjih letih hitro povečala. Po podatkih Scientists for Global Responsibility je to leta 2024 doseglo 2,7 bilijona dolarjev, kar je najvišja raven po koncu hladne vojne. Nato načrtuje tudi nadaljnje povečanje osnovne vojaške porabe, s čimer bo v svoje roke prinesel približno 55 odstotkov svetovne vojaške porabe. Ta poraba ne obremenjuje le javne blagajne, ampak pomembno prispeva tudi k globalnim emisijam CO2; ogljični odtis vojske je ocenjen na približno 5,5 odstotka svetovnih emisij.

Scientists warn that a continued increase in military spending could jeopardize the achievement of climate goals, particularly the 1.5 degree goal set in Paris. Nujno je treba ukrepati tako za pregled izdatkov za orožje kot za večjo osredotočenost na miroljubne rešitve in diplomacijo. Le tako lahko zagotovimo trajnostno in mirno prihodnost, ki bo kos tudi izzivom podnebnih sprememb.

Na splošno je zaskrbljujoč trend, ki ne ogroža le nacionalne in evropske varnosti, temveč tudi ekološke ambicije družbe. Zdaj je treba usmeriti pot k vzpostavitvi enakopravnega dialoga med vprašanji varnosti in varstvom podnebja.