Okoljska politika EU 2026: rušenje namesto sanacije za ohranjanje narave!
Članek preučuje okoljsko politiko EU v letu 2026, pri čemer poudarja padajoče standarde in izzive za varstvo okolja.

Okoljska politika EU 2026: rušenje namesto sanacije za ohranjanje narave!
Na politični pokrajini Evropske unije so vznemirljivi, a tudi zaskrbljujoči časi. Trenutni letni obeti za leto 2026 kažejo, da smo v fazi, v kateri je varstvo našega okolja in sredstev za preživetje resno ogroženo. Članek avtorja DNR pojasnjuje, da verjetno ne bo nove zakonodaje EU o varstvu okolja in da bi lahko obstoječe standarde odpravili.
V prihodnjem letu bo Evropska komisija pod vse večjim pritiskom Parlamenta in Sveta. Ti pritiski bi lahko povzročili oslabitev pomembnih okoljskih in zdravstvenih standardov. Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke, ima velik vpliv na zakonodajo in bije kulturno vojno proti okoljskim pobudam. Za politične razmere v Bruslju so značilne manj progresivne sile, kar ni nujno optimistično.
Pomembni zakonodajni predlogi in izzivi
Pogled na zakonodajne predloge za leto 2026 kaže, da čakajo skrb vzbujajoče odločitve. To vključuje morebitno oslabitev zahtev za dobavne verige brez krčenja gozdov. Tudi novih naravovarstvenih zakonov ni na vidiku, čeprav se v ozadju razvija enoten okvir za naravovarstvena posojila. Tarča kritik bi lahko bila tudi obstoječa zakonodaja o varstvu okolja, kot sta Direktiva o habitatih in Direktiva EU o pticah.
Razprave o podnebnem cilju za leto 2040 in potrebi po tako imenovanem paketu »Fit for 90« so v polnem teku. Poleg tega bo odloženo trgovanje z emisijami za stavbe in promet (ETS II), načrtovana prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem pa je na robu. Pravni akt „Integrirani okvir za odpornost na podnebne spremembe“ je objavljen brez obveznih zahtev za države članice, kar otežuje izvajanje nujnih ukrepov za boj proti podnebni krizi.
Dolga pot do varstva okolja
Kljub tem izzivom obstajajo tudi pozitivni pristopi k poročanju. Glasno europa.eu EU ima nekatere najvišje okoljske standarde na svetu. Ta usmerjena politika si prizadeva zaščititi, ohraniti in izboljšati naravni kapital. Zagovarja se trajen prehod na z viri gospodarno, okolju prijazno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2.
Poleg tega je EU zavezana zaščiti ogroženih vrst in naravnih območij ter zagotavljanju čiste pitne in čiste kopalne vode. To se dobro ujema z vizijo, ki upošteva tako okoljske kot gospodarske vidike ter ustvarja inovativne poslovne priložnosti in nove zaposlitvene priložnosti. Ekološka rast velja za osrednjega pomena za trajnostno gospodarsko rast EU.
Za zaključek je treba povedati: pot do varstva okolja je dolga in kamnita. Toda tudi če so politični okvirni pogoji zahtevni, poziv k boju za varstvo narave, podnebja in okolja ostaja pomembnejši kot kdaj koli prej. Prihodnji razvoj bo ključnega pomena za to, kako se lahko usmerimo v trajnostno prihodnost.