Suche
Mein Konto
Podnebna konferenca 2025: Osredotočenost na lobiste – kdo je lastnik prihodnosti?
COP30 v Braziliji razpravlja o podnebnih ciljih in lobiranju industrije fosilnih goriv, medtem ko države EU ostajajo razdeljene.
Podnebna konferenca 2025: Osredotočenost na lobiste – kdo je lastnik prihodnosti?
Razpoloženje je razgreto na aktualni podnebni konferenci ZN, ki poteka od 6. do 17. novembra v Belému v Braziliji. Z več kot 50.000 udeleženci, vključno s 1600 predstavniki naftnih, plinskih in premogovniških podjetij, je to eden največjih podnebnih vrhov v zgodovini. Vpliv lobija za fosilna goriva je zaznan kot zaskrbljujoče glasen, saj je vsak 25 udeleženec povezan s podjetji, ki prispevajo k podnebni krizi. To rekordno število celo presega večino držav, razen same brazilske delegacije Daily Mirror.
Gospodarska sovražnost in ideološki odpor v zakulisju zagotavljata, da so ambiciozni podnebni cilji pogosto potisnjeni v ozadje. Države so skeptične glede izvajanja podnebne politike, še posebej, ko jo uporabljajo kot grešnega kozla za poslovne neuspehe. Odpor do varstva podnebja je še posebej izrazit v desničarskih konservativnih vladah, pri čemer so države, kot so Poljska in druge vzhodnoevropske države, še posebej kritične do podnebne politike MDR.
Lobiranje in varstvo podnebja
Prevlada lobija za fosilna goriva na konferenci sproža vprašanja, kako resno je varstvo podnebja. Vpliv tega lobija je viden že v zadnjih letih in tudi na tej konferenci fosilna podjetja skušajo na vso moč uveljaviti svoje interese. Kritiki so zaskrbljeni, da bi lahko prisotnost toliko lobistov znatno ovirala napredek pri varstvu podnebja. Na prejšnji podnebni konferenci v Dubaju je bil prisoten OPEC in pozval, naj se ne oddaljimo od fosilnih goriv, pojasnil Nadzor lobija.
Osrednja tema konference je razprava o postopnem opuščanju fosilnih goriv. Na srečo obstajajo tudi prizadevanja za nadaljnje napredovanje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma. To od držav pogodbenic zahteva, da vsakih pet let predložijo konkretne načrte za doseganje cilja 1,5 stopinje. Zaenkrat pa obstaja velika vrzel pri izvajanju nacionalnih načrtov varstva podnebja, kar ni ravno optimistično.
Žarek upanja v senci preddverja
Kljub neugodnim okoliščinam je nekaj pozitivnih premikov. Ena ključnih pobud COP30 je ustanovitev sklada za tropske gozdove (TFFF), katerega namen je spodbujati zaščito tropskih deževnih gozdov. Za zaščito tega dragocenega habitata naj bi ustanovili sklad s ciljno vrednostjo 125 milijard dolarjev. Nemčija je že napovedala, da bo v ta sklad prispevala milijardo dolarjev, kar lahko razumemo kot pozitiven znak za mednarodno sodelovanje na področju varstva podnebja.
Čeprav rezultati konference še niso jasni in pogajanja ne potekajo javno, ostaja upanje, da bo napredek dejansko dosežen, četudi je vpliv fosilnih goriv vseprisoten. Še vedno je pomembno, da države te izzive jemljejo resno in pokažejo, da so ambiciozni podnebni cilji izvedljivi tudi v težkih gospodarskih časih.