OECD opozarja: Skupaj se borimo proti podnebni krizi, izumrtju vrst in onesnaževanju okolja!

OECD opozarja: Skupaj se borimo proti podnebni krizi, izumrtju vrst in onesnaževanju okolja!

Novo poročilo OECD, objavljeno 2. decembra 2025, daje prst na rano: Glavne okoljske krize našega časa – podnebne spremembe, izguba vrst in onesnaževanje – so tesno povezane in zahtevajo aktivno ukrepanje na svetovni ravni. Poročilo z naslovom »Okoljski pogled na trojno planetarno krizo« nujno poudarja, da trenutni pristopi v mnogih državah niso dovolj učinkoviti. Sedanje politike so pogosto organizirane v skladu s sektorsko logiko, kar vodi do nasprotujočih si ciljev in neučinkovitih naložb. OECD zato poziva vlade po vsem svetu, naj si prizadevajo za usklajen pristop k skupnemu reševanju izzivov, ki so del narave, namesto da bi jih obravnavali ločeno, kot se pogosto dogaja v konvencijah ZN.

Sedanje raziskave kažejo, da so ljudje spremenili približno 75 % kopenske površine in 66 % oceanskih površin. To ima uničujoče učinke na biotsko raznovrstnost; Po poročilih je bilo izgubljenih 80 % naravnih sesalcev in 50 % rastlin. Izguba vrst in podnebne spremembe se medsebojno krepijo in ogrožajo preživetje številnih vrst, vključno z ljudmi. Glede na članek na Tagesschau.de trenutno grozi izumrtje več vrstam kot kdaj koli prej v človeški zgodovini. Vzroki za to so v intenzivni rabi in uničevanju naravnih ekosistemov, ki jih povzročajo kmetijstvo, ribištvo in industrija ter podnebne spremembe, ki jih povzroči človek.

Uporaba sinergij: pot do integriranih rešitev

Da bi dosegli to spremembo paradigme, poročilo OECD predlaga šest ključnih ukrepov:

• Stärkung der Forschung zu Schnittstellen zwischen Klimawandel, Biodiversität und Umweltverschmutzung.
• Eine engere Verzahnung nationaler Strategien in übergeordneten Plänen.
• Neuorientierung der Finanzierungsstrukturen, um mehrere Umweltziele gleichzeitig zu unterstützen.
• Gestaltung der Energiewende naturverträglich und ressourcenschonend.
• Stärkung der Kreislaufwirtschaft und nachhaltiger Ressourcennutzung.
• Tiefgreifende Veränderungen im Ernährungssystem, um Klima, Ökosysteme und Verschmutzung aktiv zu beeinflussen.

Zasidrati je treba razumevanje, da so konflikti med različnimi političnimi cilji pogosto izraz pomanjkanja integracije. Generalni sekretar OECD Mathias Cormann izpostavlja izzive, ki jih prinašata politična negotovost in pritisk na obete svetovne rasti. Ključnega pomena je doseči napredek pri okoljskih ciljih, da zaščitimo ne le naša življenja, ampak tudi življenja prihodnjih generacij.

Potreben je premislek

Na širši ravni se v razpravi pokaže tudi vloga narave pri varovanju podnebja. Narava ni le prizadeta, temveč igra aktivno vlogo z absorbiranjem emisij CO2. Vsak ukrep za boj proti podnebnim spremembam bi moral vključevati tudi zaščito in obnovo ekosistemov. Podnebne spremembe so bile leta opisane kot »vseobsegajoča grožnja« in Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je poročal o resnih posledicah za ekosisteme in človeški razvoj. Emisije zaradi rabe zemljišč in kmetijstva prispevajo do 30 % toplogrednih plinov po vsem svetu, kar dodatno poudarja potrebo po ukrepanju.

Globalna mreža zaščitenih območij, ki povezujejo polnaravno divjino, bi morala biti del dolgoročne strategije. Zlasti ni mogoče zanemariti nujnosti čiščenja zemlje za renaturacijo in ekološko kmetovanje ter vključevanja domorodnih družb v globalno upravljanje ohranjanja. Staroselci imajo dragocena znanja in izkušnje, ki so bistvenega pomena za harmonično sobivanje ljudi z naravo. Ta perspektiva ni pomembna le za varstvo podnebja, ampak tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustvarjanje habitatov.

OECD poziva k ponovnemu razmisleku o oblikovani družbi, v kateri imajo ljudje in narava svobodo in priložnost za razvoj. Za dosego tega cilja je potrebno mednarodno sodelovanje in zavedanje o soodvisnosti vrst in podnebnih razmer. Izzivi, ki so pred nami, so kompleksni, a ne nerešljivi. Celostni, večdimenzionalni pristop bi lahko bil ključ do trajnostne prihodnosti.

Z jasnim pozivom k ukrepanju OECD poudarja, da bo uspeh teh zavez stvar politične volje in globalne solidarnosti. Zdaj je čas za ukrepanje.