Nevarnost podnebnih sprememb: leto 2025 grozi, da bo najbolj vroče leto v zgodovini!
Članek izpostavlja zaskrbljujoče podnebne podatke za leti 2023 in 2025, s poudarkom na prihajajočem COP30 v Braziliji.

Nevarnost podnebnih sprememb: leto 2025 grozi, da bo najbolj vroče leto v zgodovini!
Najnovejši podatki službe EU za podnebne spremembe Copernicus kažejo zaskrbljujoče trende globalnega segrevanja. Po nedavnih poročilih bi lahko bilo leto 2025 eno izmed treh najbolj vročih let v zgodovini. Ta razvoj je rezultat triletnega trenda, ki pomeni, da se pričakuje, da bodo globalne temperature več kot 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi ravnmi. To bi bilo prvič, da bi tako triletno obdobje preseglo ta kritični prag in bi lahko imelo resne posledice za podnebni sistem. Heise Online poroča, da je bila povprečna svetovna temperatura oktobra 2023 15,14 stopinje, kar je 1,55 stopinje nad ravnjo iz 1850 do 1900 ustreza.
Oktober 2023 je bil ta mesec tretji najtoplejši z odstopanjem za 0,7 stopinje nad povprečjem za leta 1991 do 2020. Povišanje temperature je bilo še posebej močno v polarnih območjih, kot sta severovzhod Kanade in vzhodna Antarktika, kjer so spremembe najbolj izrazite. V Evropi je bila povprečna temperatura 10,19 stopinje in je prav tako ostala nad dolgoletnim povprečjem. Poročila poudarjajo nujnost ukrepanja, kot poudarja Samantha Burgess, strateška direktorica za podnebje.
Globalne posledice in potreba po ukrepanju
Opozorilni zvoki podnebne znanosti so nedvoumni: prekoračitev mejne vrednosti 1,5 stopinje lahko povzroči trajno škodo in poveča pogostost vremenskih katastrof. Te posledice so v popolnem nasprotju s cilji pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. Podnebni znanstveniki nujno pozivajo vlade, naj takoj ukrepajo. Leto 2025 naj bi bilo eno najtoplejših let, po letih 2024 in 2023, kar bi lahko še poslabšalo stanje našega podnebja. [Die Zeit](https://www.zeit.de/wissen/umwelt/2025-11/ Average-temperature-climate-change-pariser-climate-accord) obravnava potrebo po takojšnjem ukrepanju za boj proti podnebni krizi.
Ključni forum za globalno podnebno politiko bo prihajajoča Svetovna podnebna konferenca (COP30) v Belému v Braziliji, ki se bo začela naslednji ponedeljek. Tam pričakujejo več deset tisoč udeležencev iz okoli 200 držav, ki bodo razpravljali o rešitvah za vse bolj kritičen položaj. Generalni sekretar ZN António Guterres izraža zaskrbljenost zaradi dosedanjega napredka in poziva mednarodno skupnost, naj korenito spremeni smer za zajezitev globalnega segrevanja. [Tagesschau](https://www.tagesschau.de/ausland/ Amerika/weltklimakonzept-belem-100.html) poroča, da Guterres zahteva jasne korake, vključno s takojšnjo zaustavitvijo novih elektrarn na premog in projektov na fosilna goriva.
Vse bolj aktivna postaja tudi politika v Nemčiji. Bundestag je znova potrdil, da želi Nemčija do leta 2045 postati podnebno nevtralna. Ta cilj zahteva učinkovite ukrepe, da bi dejansko prispevali k boju proti podnebnim spremembam. Kakšne pristope bodo države ubrale na prihajajoči konferenci za skupno premagovanje izzivov globalnega segrevanja, bomo še videli.