Podnebna kriza ogroža mir: Nemška vojska v središču pozornosti!

Podnebna kriza ogroža mir: Nemška vojska v središču pozornosti!

Podnebna kriza ni več scenarij oddaljene grožnje, ampak predstavlja nujno realnost, ki v doslej neznanem obsegu ogroža varnost po vsem svetu. Po mnenju Prijateljev narave je jasno, da naraščajoče število šibkih in krhkih držav ne vodi le v družbene delitve, ampak tudi v hude porazdelitvene boje in možne konflikte. Neuspeh varstva podnebja ne pušča nezaželenega v smislu jasnosti: nevarnost, da bo svet v prihodnosti pahnjen v podnebne vojne, je preveč realna.

Vojaški izdatki v Nemčiji trenutno dosegajo pet odstotkov bruto domačega proizvoda, kar ustreza 220 milijardam evrov. Napovedi kažejo, da bi lahko ta poraba v nekaj letih narasla na okoli 250 milijard evrov. Ironično je, da se ta sredstva zbirajo v času, ko geopolitiko vse bolj oblikujejo grožnje, povezane s podnebjem. S taljenjem permafrosta ali naraščanjem naravnih nesreč so posledice podnebne krize geografsko nepravično porazdeljene, kar povečuje verjetnost nasilnih konfliktov med bogatimi in močno prizadetimi regijami.

Podnebne spremembe kot vojaška dilema

Druga zaskrbljujoča točka je, da je vojaški sektor sam eden največjih povzročiteljev emisij CO₂. Po ocenah vojska izpusti približno 5,5 odstotka vseh svetovnih emisij CO₂. Raziskovalec podnebja in varnosti Hans Holzinger poudarja, da vojaško poročanje o emisijah toplogrednih plinov v veliki meri trpi zaradi tajnosti. Nato je na primer leta 2021 izpustil skoraj 200 milijonov ton CO₂, do konca desetletja pa bi lahko to število naraslo na skoraj 300 milijonov ton letno.

Ker projekti orožja in sporazumi o vojaškem sodelovanju še naprej pridobivajo pomen, bo to pogosto šlo na račun okolja. Načrti EU za obrambno suverenost s proračunom 800 milijard evrov bi lahko ustvarili okoli 150 milijonov ton CO₂e samo. To ustreza letnim emisijam Nizozemske ali skupnim emisijam Avstrije, Irske in Finske.

Porazdelitev virov in prihodnji konflikti

Neenakomerna porazdelitev vplivov podnebnih sprememb prispeva k nezanemarljivemu tveganju porasta notranjih konfliktov. Manj odporne regije, zlasti v Afriki, so še posebej ogrožene. Podnebne spremembe ogrožajo preživetje 1,6 milijarde ljudi v Afriki – skupine, ki predstavlja le štiri odstotke svetovnih emisij CO₂. Vendar pa te dinamične spremembe ustvarjajo napetosti in begunska gibanja, ki vplivajo na varnost ne le v prizadetih državah, ampak tudi v velikih gospodarskih državah, kot je Nemčija.

Varnostna konferenca v Münchnu ima vprašanje podnebnih sprememb na dnevnem redu že nekaj let in tako kaže na naraščajočo geopolitično pomembnost podnebnih dogodkov. Ker je 80 odstotkov mirovnega osebja ZN razporejenih v državah, ki so jih podnebne spremembe resno prizadele, postaja vse bolj očitna tesna povezava med podnebnimi ukrepi in globalno varnostjo. Potreba po iskanju celovitih ukrepov za reševanje teh izzivov je bistvena za uspešno izvajanje tako humanitarnih kot varnostnih programov.

V svetu, za katerega so značilne nenehne krize, ostaja nekaj jasno: močna interakcija med podnebjem in konflikti odločilno vpliva na mednarodno politiko. Ponovni razmislek o varnostni in podnebni politiki je bistvenega pomena za uskladitev miru in trajnosti, kot primerno opisuje okoljska zgodovinarka Verena Winiwarter: "Ni miru brez trajnosti. Ni trajnosti brez miru." Toda pot do tja je polna ovir in zahteva globalna prizadevanja ter boljše upravljanje virov.