Nemčija je zagotovila 60 milijonov evrov za podnebne sklade v Braziliji!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Nemčija napoveduje 60 milijonov evrov za prilagoditveni sklad na COP30 v Braziliji za podporo državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.

Deutschland kündigt 60 Millionen Euro für den Anpassungsfonds bei der COP30 in Brasilien an, um Entwicklungsländer im Kampf gegen den Klimawandel zu unterstützen.
Nemčija napoveduje 60 milijonov evrov za prilagoditveni sklad na COP30 v Braziliji za podporo državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.

Nemčija je zagotovila 60 milijonov evrov za podnebne sklade v Braziliji!

Podnebne spremembe so postale največji izziv našega časa in mednarodna skupnost mora ukrepati. Na podnebni konferenci ZN COP30 v Belému v Braziliji 17. novembra 2025 je zvezni minister za okolje Carsten Schneider napovedal jasen korak v tej smeri. Nemčija zagotavlja 60 milijonov evrov za prilagoditveni sklad, katerega namen je pomagati državam v razvoju pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Ta podpora je ključna za preprečevanje lakote, revščine in migracij, je v svojem govoru vmešal Schneider in izpostavil zaskrbljujoča dogajanja v prizadetih državah.

Sklad za prilagajanje, ki je v središču mednarodnega podnebnega financiranja od svoje ustanovitve leta 2007, je že zbral impresivnih 1,4 milijarde USD za približno 200 projektov v 108 državah. Več kot 50 milijonov ljudi je do zdaj imelo koristi od teh pobud. Posebej pomembno je, da se sredstva iz sklada porabijo za ukrepe, s katerimi se obalna območja bolje opremijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave ali suše. Povratne informacije o pretekli uspešnosti sklada so bile izjemno pozitivne in Schneider je ponovil, da Nemčija ostaja največja donatorka sklada.

Izzivi in ​​spremembe

Eden glavnih izzivov, s katerimi se je ukvarjal Schneider, je naraščajoča pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Znanstveniki opozarjajo tudi na širjenje nevarnih nalezljivih bolezni, povezanih z globalnim segrevanjem. Da bi se ustrezno soočili s temi izzivi, niso potrebna samo finančna sredstva, temveč tudi inovativni pristopi, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja in podnebno odporne metode gojenja.

Še ena točka, ki jo je poudaril Schneider, je zaveza Nemčije, da bo do leta 2035 državam v razvoju letno namenila 300 milijard dolarjev. Ta zaveza dokazuje dolgoročno zavezanost podpori najbolj ranljivim državam na svetu. Kljub temu obstajajo kritike: organizacije, kot je Germanwatch, so ugotovile, da je trenutno načrtovanih le 133 milijonov dolarjev za prilagoditveni sklad za leto 2025 – to je manj kot polovica ciljnega minimalnega zneska 300 milijonov dolarjev.

Pogled v prihodnost

Pogajanja v Belému so velikega pomena, saj opredeljujejo smer prihodnjih mednarodnih podnebnih ukrepov. Medtem ko je Nemčija nakazala, da želi še naprej delovati kot globalni akter na področju varstva podnebja, je le nekaj držav, kot so Belgija, Španija in Švedska, obljubilo dodatna sredstva. Kancler Friedrich Merz je napovedal tudi precejšnjo vsoto za sklad za deževni gozd, ki ga je ustanovila Brazilija in je namenjen nagrajevanju držav za ohranjanje njihovih gozdov in kaznovanju uničevanja gozdov.

Konferenca traja do 21. novembra in bo zbrala delegate iz več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o ključnih vprašanjih, kot sta zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in financiranje revnejših držav.

Pot je dolga in veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Toda zavezanost Nemčije jasno kaže, da je prišel čas za ukrepanje za zajezitev podnebnih sprememb in združevanje svetovne skupnosti.