Podnebne spremembe ogrožajo vrste: varstvo narave nujno potrebuje posodobitev!

Podnebne spremembe ogrožajo vrste: varstvo narave nujno potrebuje posodobitev!

Razprava o ohranjanju narave v času podnebnih sprememb postaja vse bolj pereča. Rigiden pristop, ki je prej prevladoval, spremembam ni več kos. V Nemčiji je okoli 9000 zavarovanih območij, ki so namenjena predvsem ohranjanju redkih vrst. Toda ti koncepti statične zaščite izgubljajo učinkovitost zaradi podnebnih sprememb, kot poroča Welt.

Nemški zakon o ohranjanju narave in direktiva EU o rastlinstvu, živalstvu in habitatu sta v veliki meri osredotočena na ohranjanje statusa quo. Profesor Kai Niebert ta pristop ostro kritizira in poziva k bolj dinamičnemu razumevanju ohranjanja narave. Podnebne spremembe s seboj prinašajo spremembe življenjskih pogojev rastlin in živali in postavlja se vprašanje, katero stanje naj služi kot merilo. Na primer, alpska mozaična devica se zaradi naraščajočih temperatur seli v višje nadmorske višine, medtem ko trska beži v hladnejše vode, ker se njena hrana seli v severni Atlantik. Tudi bodika se zaskrbljujoče širi v severne regije.

Izzivi varstva narave

Niebert poudarja, da je konservativni pristop k ohranjanju narave v veliki meri nemočen pred podnebnimi spremembami. Strokovnjaki zagovarjajo ohranjanje naravnih funkcij, na primer s spodbujanjem nastajanja tal in podtalnice. Ponovno namočena barja in nedotaknjeni gozdovi so tukaj pomembni, ker lahko shranijo za podnebje pomemben ogljikov dioksid in zmanjšajo posledice ekstremnih vremenskih razmer.

Ena od Niebertovih ključnih zahtev ni le zaščititi krajine, temveč jim dati prostor za razvoj, da bi lahko kos trenutnim izzivom. Skupna naloga za prilagajanje podnebju in ohranjanje narave, trdno zasidrana v temeljnem zakonu, bi lahko pripomogla k učinkovitemu izvajanju teh zamisli.

Mreženje zavarovanih območij

Druga pomembna točka je povezovanje zavarovanih območij v mrežo, ki omogoča selitev vrst. Sabine Riewenherm, predsednica Zvezne agencije za varstvo narave, poziva k večji prožnosti ukrepov za ohranjanje narave, da bi se lahko ustrezno odzvali na spreminjajoče se rastne sezone. Te zahteve niso pomembne le za naravovarstveno politiko, temveč za družbo kot celoto, ki se mora prilagajati izzivom podnebnih sprememb.

Razvoj na področju ohranjanja narave je nepogrešljiv del razprave o podnebnih spremembah in zahteva ponoven razmislek, da bi se lahko soočili z izzivi prihodnosti. Ali bodo novi pristopi na koncu obrodili sadove, bomo še videli, vendar je potreba po prilagajanju nesporna.